Barkovic Carbon Parts

Ivan Barković

Eden iz najožjega kroga prijateljev! 

    Spoznala sva se na dirki v Portorožu. Najprej nekoliko sramežljiv a pozneje zelo prijazen in odkrit. Na dirko sem s seboj pripeljal Tomos Seniorja, takrat še z E90 agregatom. Nekaj prijateljev se je z njim odpeljalo krog ali dva. Prišel si ga je ogledat, če se je usedel nanj? Ne vem. Po par besedah je povedal od kod je, s čim se ukvarja in seveda, da ima doma cilinder, ki ni njegov a morda ga njegov znanec celo proda. Seveda sva izmenjala telefonski številki. Nekako sem sčasoma odmislil ta pogovor, saj je bil že kdo prej, ki je imel kako zanimivo stvar, pa potem ni bilo nič.
 Jesen se je že približala zimi, konec novembra, zvečer, telefonski klic, kot že velikokrat anketarji? Ne, predstavi se moški glas, me opozori na srečanje na letališču Portorož, me spomne na cilinder pove, da se mu zdi drag, a je naprodaj. Normalno, vprašam koliko hoče? Pove ceno in me opozori, da je to mesečna plača pri njih. Torej pošten in odkrit človek, si rečem. Dogovoriva dostavo, čez par dni pokliče, da so na voljo tudi amortizerji, vzamem tudi te (če bi rekel da je poleg  tudi kubik zemlje, bi vzel samo, da pride cilinder :) ). Tako sva začela bolj pogosto kontaktirati.

    Veliko podatkov ima v glavi in natančno roko. Takrat je delal s poliestrom tako, da sem mu marsikatero stvar zaupal v izdelavo. Ni potrebno veliko podatkov, le slika in par mer in prototip je bil narejen. Prišel je zopet v SLO ker je imel neke opravke in seveda se spodobi, da prespi pri meni in si ogleda vse kar imam. Tudi preizkusil je par motorjev. Večkrat me je povabil k sebi v Subotico, da vidim kaj vse ima. 

    Kar na lepem sem se nekega dne odločil, da se odzovem. 14 januar. Greva z Matejem (mlajši sin) v Srbijo! S hčerko Ivono pričakata pred Subotico, da gremo na bolšjaka pogledat, če je kaj primernega. Potem pa k njemu na kosilo. Seveda, spoznal sem Gabi, njegovo ženo in mlajšo hčerko Ivano. Pri njih pa so bili na obisku Gjorfijevi. Zoltan Gjorfi je svoje čase vozil Tomosa tako, da smo imeli kar pestro debato. Po kosilu mi je predstavil še par prijateljev. Zvečer se je pri njem oglasil Nikolov-še en, ki je vozil Tomosa (Bolgar). Šele takrat sem izvedel, da sem prišel ob pravoslavnem novem letu. Otroci so se zabavali čeprav se niso najbolje razumeli. Prespal sem pri njih,čeprav nisem bil najavljen. Morda nikoli ne govorim o tem, a sem jim neizmerno hvaležen za njihov sprejem v svoj dom.

    Ko je povedal svoje želje sem opazil, da se ne razlikujejo bistveno od mojih. Torej sem pocukal prave ljudi in Ivan je prišel z družino k meni. Želel je oklep DM GP imel pa je okvir. Torej sem prosil Vinka Forco, da posreduje pri Zdravku Matulji. Zdravko je seveda posodil oklep in smo začeli. Ivan je delal, ostali pa smo se malo potepali. Nekako mi je najbolj ostal v spominu komentar Ivanove soproge Gabi: Če se ljudje ponovno rojevamo, sva bila v prejšnjem življenju z Ivanom, brata.

    Od takrat je že kar nekaj časa. Večkrat smo bili skupaj tu v Sloveniji in tam v Srbiji. Pogosto se slišimo in ostajamo pravi prijatelji.

                                                                                                                                                                                                                                                                                                   

                                                                                                                                                Pavel


Google Translate ;)